Ameriški trg dela je v novo leto 2026 vstopil z izrazito upočasnitvijo, saj je bila decembrska dinamika zaposlovanja med najšibkejšimi v zadnjih petnajstih letih. Po podatkih ekonomistov je bilo v zadnjem mesecu preteklega leta ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je celoletni prirast ustavilo pri številki 670.000, kar je bistveno manj od dveh milijonov v letu 2024. Čeprav se je stopnja brezposelnosti rahlo znižala na 4,5 odstotka, podatki kažejo na strukturno ohladitev gospodarstva, kjer delodajalci zaradi naraščajočih stroškov, integracije umetne inteligence in negotovih trgovinskih politik administracije predsednika Donalda Trumpa ne širijo več svojih ekip. Kriza dostopnosti bivanja je dosegla nov mejnik, saj rekordnih 9,3 milijona Američanov, kar predstavlja 5,7 odstotka delovno aktivnega prebivalstva, opravlja več zaposlitev hkrati, da bi pokrili osnovne življenjske stroške. Polovica teh oseb ima visokošolsko izobrazbo, kar nakazuje, da se s finančnimi težavami ne srečujejo le nizko kvalificirani delavci. Medtem ko predsednik Trump poudarja robustno gospodarsko rast v tretjem četrtletju 2025, kritiki opozarjajo, da njegove carinske politike, ki so povprečne stopnje dvignile na 16,8 odstotka, neposredno zvišujejo cene življenjskih potrebščin. Fiskalni položaj države ostaja kritičen, saj je javni dolg Združenih držav Amerike ob začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Posebej skrb vzbujajo letni stroški obresti za servisiranje tega dolga, ki so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili in dosegli mejo enega bilijona dolarjev. Ta trend je posledica obsežne porabe iz obdobja pandemije in vztrajnega proračunskega primanjkljaja, kar močno omejuje manevrski prostor za prihodnje vladne naložbe.

Združene države Amerike so na začetku leta 2026 zabeležile rekorden javni dolg v višini 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Ob koncu prvega leta mandata predsednika Donalda Trumpa se država spopada z visokimi stroški servisiranja dolga, ki so dosegli skoraj bilijon dolarjev letno. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 raslo po 4,3-odstotni stopnji, so povprečne carinske stopnje narasle na 16,8 odstotka, kar predstavlja najvišjo raven po letu 1935. To je sicer povečalo proračunske prihodke, a hkrati destabiliziralo trgovinske odnose z zavezniki in povečalo pesimizem med državljani. Podobni trendi so opazni tudi v Veliki Britaniji, kjer bo javni dolg letos predvidoma prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod hudim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, kar je zadolževanje potisnilo blizu 100 odstotkov nacionalnega dohodka. Britansko ministrstvo za finance načrtuje, da bodo stroški obresti v prihodnjem proračunskem letu znatno presegli izdatke za obrambo, kar kaže na dolgoročno vzdržnostno krizo v obeh ključnih zahodnih gospodarstvih.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike se je ob začetku leta 2026 znašlo v protislovnem položaju. Medtem ko je država v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležila robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast, je javni dolg januarja 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta mejnik je bil dosežen bistveno prej, kot so predvidevale strokovne institucije, kar je predvsem posledica obsežne porabe iz obdobja pandemije in naraščajočih stroškov servisiranja dolga. Letna plačila obresti so dosegla skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Fiskalno politiko predsednika Donalda Trumpa zaznamujejo tudi visoke carine, ki so se z začetnih 2,4 odstotka povzpele na povprečnih 16,8 odstotka, kar so najvišje stopnje po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v zvezni proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Podobni pritiski na javne finance so prisotni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britansko gospodarstvo se spopada z dolgoročnimi posledicami bančne krize iz leta 2008, pandemije in energetske draginje, zaradi česar si bo vlada v naslednjih petih letih izposodila več kot 430 milijard funtov. Stroški obresti v Združenem kraljestvu so za fiskalno leto 2026-27 ocenjeni na 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun. Kljub statistični rasti v ZDA javnomnenjske raziskave kažejo na naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva glede prihodnosti, saj inflacijski pritiski in visoka zadolženost zmanjšujejo zaupanje v dolgoročno stabilnost.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Ta mejnik je bil dosežen le leto dni po začetku predsedniškega mandata Donalda Trumpa, čigar gospodarska politika "Amerika prva" kaže mešane rezultate. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje zvišale na 16,8 odstotka, kar je največ po letu 1935. Kljub povečanju proračunskih prihodkov iz carin se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Podobne fiskalne težave pestijo tudi Združeno kraljestvo, kjer bo državni dolg po napovedih letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, kar je zadolževanje potisnilo blizu 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ministrstvo za finance načrtuje, da bo v fiskalnem letu 2026-27 za obresti namenilo 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ v obdobju povečane globalne nestabilnosti.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, trenutno pa situacijo poslabšujejo letna plačila obresti, ki dosegajo bilijon dolarjev. V prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa je ameriško gospodarstvo sicer zabeležilo 4,3-odstotno rast v tretjem četrtletju leta 2025, vendar so se povprečne carinske stopnje dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v letu 2025 prinesle približno 200 milijard dolarjev dodatnih zveznih prihodkov, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Podobni pritiski na javne finance se pojavljajo tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag treh bilijonov funtov. Britanski dolg trenutno znaša 2,93 bilijona funtov, kar je dramatičen skok v primerjavi s 350 milijardami funtov ob začetku tisočletja. Napovedi Urada za proračunsko odgovornost (OBR) kažejo, da bo dolg do leta 2031 narasel na 3,5 bilijona funtov, kar pomeni desetkratno povečanje v treh desetletjih. Britanska zakladnica je za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenila 135 milijard funtov, kar znatno presega sredstva, namenjena obrambi. Obe državi se tako soočata s strukturnimi izzivi servisiranja dolga, ki omejujejo njun fiskalni prostor.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, medtem ko se Velika Britanija pripravlja na preboj psihološke meje 3 bilijonov funtov dolga. V ZDA so stroški obresti na javni dolg v primerjavi z letom 2020 skoraj narasli na bilijon dolarjev letno, kar močno obremenjuje proračun. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po prvem letu mandata zabeležila visoko gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka, vendar so hkrati uvedene carine, ki v povprečju znašajo 16,8 odstotka, povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini. Podobne težave s fiskalno vzdržnostjo se pojavljajo v Veliki Britaniji, kjer bo dolg po napovedih kmalu presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Glavni razlogi za povečano zadolževanje v obeh državah so posledice pandemije covida-19, energetska kriza in pretekla finančna nihanja. Britansko ministrstvo za finance v fiskalnem letu 2026-27 načrtuje porabo 135 milijard funtov zgolj za obresti, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Kljub prihodkom iz carin se v ZDA povečuje zaskrbljenost prebivalstva nad prihodnjim gospodarskim položajem.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prejšnje napovedi proračunskega urada, ki je takšno raven pričakoval šele leta 2030. Glavni vzroki za strmo rast koreninijo v obsežni porabi iz obdobja pandemije covida-19, hkrati pa letni stroški za obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar predstavlja kritično breme za zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v tretjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz carin, ki so se pod administracijo Donalda Trumpa dvignile na povprečnih 16,8 odstotka, med ameriškimi državljani narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski na javne finance so opazni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi nacionalni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijone britanskih funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, k čemur so prispevale zaporedne gospodarske krize, od bančnega zloma leta 2008 do energetske draginje. Stroški servisiranja dolga v Britaniji zdaj znatno presegajo izdatke za obrambo, kar obe velesili postavlja v negotov fiskalni položaj, ko obresti postajajo eden največjih proračunskih odhodkov.

Združene države Amerike so v januarju 2026 zabeležile nov zgodovinski mejnik v zadolževanju, saj je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta raven zadolženosti je bila prvotno napovedana šele za leto 2030, vendar se je tempo naraščanja močno pospešil zaradi pretekle porabe v času pandemije in aktualnih gospodarskih politik. Letni stroški za obresti so dosegli bilijon dolarjev, kar predstavlja skoraj trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Podatki kažejo na resno fiskalno obremenitev, saj servisiranje dolga porablja čedalje večji delež zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovne rezultate. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se v letu 2026 napoveduje upočasnitev na 1,7 odstotka. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Medtem ko so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost na borzah in ohladitev zaupanja potrošnikov. Indeks MSCI USA je v primerjavi s svetovnim povprečjem zabeležil slabšo donosnost, kar analitiki pripisujejo politični nepredvidljivosti in vplivu trgovinskih vojn na vrednost dolarja.

Trumpova administracija je razmišljala o uvedbi 50-letnih hipotek za spodbujanje stanovanjskega trga. Predlog naj bi znižal mesečne obroke, vendar bi skoraj podvojil znesek obresti, plačanih v življenjski dobi posojila. Trump je idejo označil za "nepomembno", medtem ko jo je njegov direktor za stanovanja označil za "prelomno".

Po napovedih odbora za odgovoren zvezni proračun naj bi kumulativni primanjkljaj Združenih držav Amerike v obdobju od fiskalnega leta 2026 do 2035 znašal 22,7 bilijona dolarjev. Ocenjujejo, da se bo proračunski primanjkljaj v naslednjem desetletju povečal za 1 bilijon dolarjev. Te napovedi temeljijo na zakonodajnih in tarifnih spremembah od januarja, pri čemer se ekonomske napovedi urada za proračun (CBO) niso spremenile.